PROGRAM
Strokovna konferenca
Petek, 27. junij 2025
8:30
Prihod udeležencev in udeleženk
SAL Schaan
9:00
Pozdravni nagovor
Moderator: Peter Beck
Begrüssungsworte durch das für den Geschäftsbereich Umwelt zuständige Regierungsmitglied
9:15
Keynote 1: Do takrat bo po Renu preteklo še veliko vode? Prihodnost razpoložljivosti vode v Alpah
Johannes Cullmann direktor za trajnostni razvoj na Univerzi Združenih narodov v Dresdnu in vodja štabne enote na Zveznem inštitutu za hidrologijo v Koblenzu.
Podrobnosti
Spreminja se podnebje, spreminja se družba, spreminja se tudi vodni krog. Toda zakaj se je tem spremembam tako težko prilagoditi? Katera orodja in mehanizme lahko uporabimo, da okolje in našo družbo pripravimo na to, kar nas čaka? Johannes Cullmann, direktor za trajnostni razvoj na Univerzi Združenih narodov (United Nations University), bo v svojem predavanju razkril kompleksne povezave med podnebnimi spremembami in razpoložljivostjo vode v Alpah. Strokovnjak za hidrologijo in upravljanje z vodami je jasen: potrebne so skupne strategije za zagotavljanje oskrbe z vodo v alpskih državah - za bolj trajnostno in pravičnejšo prihodnost.
Johannes Cullmann je od leta 2024 direktor za trajnostni razvoj na Univerzi Združenih narodov v Dresdnu in vodja štabne enote na Zveznem inštitutu za hidrologijo v Koblenzu. V svoji karieri se je ukvarjal s hidrološkim modeliranjem in napovedovanjem poplav ter mednarodnim sodelovanjem na področju voda. Med letoma 2015 in 2022 je bil višji direktor za vodo in podnebje pri Svetovni meteorološki organizaciji v Ženevi, nato pa je kot glavni znanstvenik podpiral predsednika Generalne skupščine ZN in bil podpredsednik UN-Water.
9:45
Keynote 2: Pod površjem: kako se spreminja kakovost vode v Alpah
Monica Tolotti, znanstvenica v raziskovalnem in inovacijskem centru Fondazione Edmund Mach (IT)
Podrobnosti
Sveža pitna voda, zdrava jezera, živahni potoki: Alpe so pravi vir čiste vode. Toda prekomerna raba, kot posledica turizma in hidroenergije, onesnaževanje z mikroplastiko, gnojili in pesticidi ter invazivne živalske in rastlinske vrste so v porastu. Monika Tolotti, znanstvenica iz fundacije Fondazione Edmund Mach v Italiji, bo v svoji predstavitvi osvetlila dejavnike, ki vplivajo na kakovost vode in vodne ekosisteme v Alpah. Ekologinja na področju sladkih voda bo predstavila posledice taljenja ledenikov in kako lahko trajnostno upravljanje voda spodbuja prilagajanje podnebnim spremembam.
Monica Tolotti je znanstvenica v raziskovalnem in inovacijskem centru Fondazione Edmund Mach v Italiji. Kot sladkovodna ekologinja raziskuje, kako podnebne spremembe in človekove dejavnosti vplivajo na kakovost vode in biotsko raznovrstnost v alpskih vodah. Osredotoča se na taljenje ledenikov in umik permafrosta ter na njun vpliv na gorske izvirske vode.
10:15
Speed-Networking
10:30
Odmor
11:00
Za našo vodo – glasovi iz alpskega prostora
Kako se lahko zavzemamo za čisto in živahno vodo?
Franco Borgogno bo predstavil projekt CleanAlp. Predstavniki Mladinskega parlamenta Alpske konvencije (YPAC) bodo predstavili svoje sklepe o vodi (SDG 6) (potrditev še sledi), Inštitut 8. marec iz Slovenije pa bo z nami delil, kako so s pomočjo referenduma uspešno zaščitili pitno vodo pred tveganimi posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih. Umetniška avdiovizualna intervencija Arnoja Oehrija.
11:20
Künstlerische Audio-visuelle Intervention von Arno Oehri
11:30
Okrogla miza: Alpska voda: Komu pripada zadnja kapljica?
Podrobnosti
Vodna energija, smučišča, habitati - vode v Alpah je vse manj in interesi zelo raznoliki. Toda kako razdeliti ta dragoceni vir med oskrbo s pitno in industrijsko vodo, za proizvodnjo energije, kmetijstvo, industrijo, turizem in ohranjanje biotske raznovrstnosti? Kje je največja potreba po vodi? Kako odpraviti konflikte? Kateri pristopi ponujajo trajnostne možnosti? V razpravi o najbolj perečih vprašanjih bodo sodelovali predstavniki_ce energetske industrije, znanosti in civilne družbe.
- Michael Frank, generalni direktor Združenja švicarskih elektroenergetskih podjetij
- Carmen De Jong, profesorica hidrologije na Univerzi v Strasbourgu
- Valentina Parco, Parco lombardo della Valle del Ticino
- Liliana Dagostin, Avstrijsko alpsko društvo
- Regula Imhof, Urad za okolje Lihtenštajn in predsednica IRKA
Moderator Kaspar Schuler, direktor CIPRE International
12:30
Odmor za kosilo
Kosilo iz lokalnih jedi, ki jih bo pripravilo in dostavilo zunanje podjetje na podlagi svojega koncepta AckerKüche
14:00 – 17:00
Ekskurzija
Ren – med habitatom in protipoplavno zaščito (en)
Ren je več kot le reka, je sodobna pričevalka regije: da bi zaščitili prebivalstvo pred poplavami, so prvotno divjo alpsko reko poravnali in zajezili. Čeprav so ti ukrepi zagotovili večjo varnost, je raznolikost narave na reki in v njej močno trpela. Življenjski prostor, rekreacija, vir pitne vode in zaščita pred poplavami - zahteve človeka do Rena so številne in raznolike. Med ekskurzijo bodo udeleženci_ke analizirali zgodovino in trenutne izzive.
Roland Jehle z Urada za okolje in Stephan Wohlwend z Urada za civilno obrambo bosta podala informacije o nedavnih obnovah jezov. Predstavila bosta tudi načrte za prihodnjo ureditev Rena, ki se osredotočajo tako na zaščito ljudi kot na ekološko izboljšanje reke.
Jezik: angleščina
14:00 – 15:15
Poglobitveni Paneli 1. Krog
1 Nazaj k naravi: kako lahko oživimo vodna telesa v Alpah? (de, fr, it, sl)
Zajezovanje, reguliranje, prekomerno odvajanje vode: Vodni ekosistemi na območju Alp so kot raznoliki in dinamični življenjski prostori neštetih živali in rastlin vse bolj ogroženi. Uredba EU o obnovi narave (Uredba o obnovi narave), ki je začela veljati leta 2024, naj bi zdaj izboljšala stanje teh dragocenih ekosistemov po vsej Evropi. Kakšne priložnosti in izzive ponuja izvajanje te uredbe v alpskem prostoru ter kakšno vlogo lahko pri tem odigrata znanost in prebivalstvo? V tem panelu bodo udeleženci_ke slišali dva prispevka na to temo.
Oživljanje vodnih krajin
Reke, jezera, aluvialna območja in barja v Alpah so močno obremenjena z različnimi zahtevami človekove rabe. Kako je mogoče izvajati Uredbo o obnovi narave s ciljem obnove naravnih habitatov? Rafaela Schinegger, docentka na Inštitutu za razvoj krajine, rekreacijo in načrtovanje varstva narave na BOKU na Dunaju, bo v svojem predavanju pokazala, zakaj so za to potrebni integrativni pristopi in ukrepi v vodi in na kopnem.
Sonarvano (so)oblikovanje rek
Kako lahko sooblikujemo reke, da bodo lepše, bolj ekološke in bodo predstavljale dodano vrednost za prebivalce_ke? Kakšni so izzivi pri projektih renaturalizacije rek in kako je mogoče v ta proces vključiti prebivalstvo? Franz Tragner, direktor podjetja tatwort, bo predstavil koncept rečnega dialoga, študije primerov in pokazal, kaj lahko olajša in pospeši sodelovanje javnosti.
Rafaela Schinegger je docentka za načrtovanje varstva narave na Inštitutu za razvoj krajine, rekreacijo in varstveno načrtovanje na BOKU Dunaj v Avstriji. Njene raziskave se osredotočajo na integrativno analizo ekosistemov ter razvoj in uporabo sistematičnih in strateških pristopov načrtovanja za varstvo, ohranjanje in trajnostno rabo vodnih in kopenskih habitatov. Njeno delo podpira izvajanje pomembnih direktiv EU, kot so okvirna direktiva o vodah, direktiva o habitatih in uredba o obnovi narave.
Franz Tragner se že 20 let ukvarja z vodenjem projektov, komuniciranjem in sodelovanjem na številnih področjih trajnostnega razvoja v Avstriji in Nemčiji. Poseben poudarek je pri tem na postopkih sodelovanja javnosti v zvezi z načrtovanjem in nadaljnjim razvojem vodnih teles - tako na področju renaturacije kot na področju varstva pred poplavami.
Jezik: Na tem panelu bo zagotovljeno simultano tolmačenje iz nemščine v italijanščino, francoščino in slovenščino.
2 Vodni odtis v industriji: med porabo, odgovornostjo in spremembami (en)
Industrija je eden največjih porabnikov vode na svetu. Voda je namreč potrebna v celotni vrednostni verigi in skoraj v vsakem proizvodnem koraku. Toda kako in v kakšnem stanju se voda nato vrne v okolje? In kako intenzivna industrijska raba vpliva na lokalne skupnosti? Na tem srečanju bodo udeleženci_ke izvedeli več o zapletenih izzivih industrijske rabe in čiščenja vode ter se seznanili z lokalnimi pobudami, kot je vodni odtis. Nato pa bodo razpravljali o zamislih in rešitvah za uskladitev potreb industrije s pravicami skupnosti in varstvom okolja.
Thomas Rauch in Stefan Sanft, Hilti AG: Thomas Rauch je v podjetju Hilti AG zaposlen od leta 2001 in je vodja oddelka za trajnostni razvoj ter zdravje, varnost in okolje. Stefan Sanft je vodja oddelka za upravljanje objektov. Hilti AG je mednarodno podjetje s sedežem v Lihtenštajnu, ki razvija, proizvaja in prodaja specializirana orodja, stroje in pritrdilne sisteme za gradbeništvo.
Gregor Anderhub, DRINK & DONATE: Gregor Anderhub je generalni direktor in odgovoren za pobudo za vodo iz pipe »WATERFOOTPRINT LIECHTENSTEIN« pri podjetju DRINK & DONATE. Neprofitna organizacija s sedežem v Vaduzu se zavzema za trajnostno porabo odlične lihtenštajnske vode iz pipe in ozavešča o smiselni rabi vode kot dragocenega vira. Hkrati podpira vodne projekte v manj privilegiranih regijah.
Luisa Winter ali Armin Tuhcic, zaposlena na področju izobraževanja in prireditev v organizaciji Viva con Agua / Sports 4 Water: Viva con Agua je neprofitna organizacija z vizijo »VODA ZA VSE – VSI ZA VODO«. Organizacija skupaj z lokalnimi in mednarodnimi partnerskimi organizacijami na globalnem jugu izvaja projekte na področju vode, sanitarij in higiene (WASH) ter tako pomembno prispeva k uresničevanju človekove pravice do vode in sanitarij. Poleg tega Viva con Agua aktivira in ozavešča ljudi o pomenu vode kot življenjskega vira.
Jezik: angleščina
3 Voda in zimski turizem na meji: zasneževanje quo vadis? (en)
Podnebne spremembe spreminjajo vodni krog v Alpah: suše, temperature in pomanjkanje vode se povečujejo, trajanje in globina snega se zmanjšujeta, sezonski odtok pa močno niha. Tudi alpski smučarski turizem se je v zadnjih desetletjih močno spremenil: od smučanja na čistem naravnem snegu do intenzivnega zasneževanja smučišč z vedno večjimi zahtevami po vodi, energiji in prostoru. Na tem interaktivnem srečanju bodo udeleženci_ke skupaj s hidrologinjo Carmen de Jong primerjali pogoste napačne predstave z znanstvenimi dejstvi o razpoložljivosti in odvzemu vode, akumulacijskih bazenih, zasneževanju in zimskem turizmu. Nato bodo razpravljali o odgovornih strategijah rešitev.
Carmen de Jong je bila leta 2015 imenovana za profesorico hidrologije na Inštitutu za geoinformacije, mesto in okolje na Fakulteti za geografijo in prostorsko načrtovanje Univerze v Strasbourgu v Franciji. Pred tem je bila devet let znanstvena direktorica Inštituta za visokogorje in profesorica na Visokogorskem centru Univerze Savoie v Franciji. Že 35 let raziskuje pomanjkanje vode in naravne nevarnosti v Alpah, Skalnatih gorovjih in Visokem Atlasu ter v Riftni dolini Rena. V zadnjih 20 letih se osredotoča na vpliv umetnega zasneževanja, zimskih športov in zimskih olimpijskih iger na okolje.
Jezik: angleščina
4 Od distopije do upanja: kampanje za rešitev zadnjih alpskih ledenikov (en)
Združeni narodi so leto 2025 razglasili za mednarodno leto ohranjanja ledenikov. V alpskem prostoru okoljske organizacije že leta s številnimi kampanjami opozarjajo na dramatično umikanje ledenikov. Kako lahko podnebne kampanje spodbujajo čustva? Katere ideje lahko spodbudijo spremembo vedenja? Kako lahko združimo moči? Na tem srečanju bosta Michael Gams in Maya Mathias-Seger iz CIPRE International predstavila aktualno številko revije Alpe na odru: »Alpe brez ledenikov«. Sledili bodo kratki prispevki iz uspešnih komunikacijskih kampanj, udeleženci_ke pa bodo oblikovali svojo lastno fiktivno kampanjo za rešitev zadnjih alpskih ledenikov.
Potovanje z ledeniško karavano
Štiri do osem centimetrov na dan: toliko ledu je lansko poletje izgubil ledenik Forni v narodnem parku Stelvio. To je ena od najbolj alarmantnih ugotovitev ledeniške karavane 2024. Vanda Bonardo, direktorica Alpe Legambiente in predsednica CIPRE Italija, bo predstavila, kako želijo z novimi zavezništvi in manifestom rešiti ledenike.
Pobuda za ledenike in Zakon o varstvu podnebja
Postopno opuščanje fosilnih goriv, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na ničelno vrednost, družbeno in ekonomsko odgovorno izvajanje: to so bile zahteve pobude Glacier. Leta 2023 je večina švicarskega prebivalstva glasovala za zakon o varstvu podnebja, ki je bil rezultat pobude za ledenike. Nicole Silvestri iz švicarskega združenja za varstvo podnebja ponuja vpogled v uspešno izvedeno kampanjo.
Vanda Bonardo je predsednica CIPRE Italija in direktorica organizacije Alpe Legambiente. Kot sopredsednica znanstvenega odbora je odgovorna za ledeniško karavano in projekt Nevediversa. Po izobrazbi je nevroznanstvenica, je članica odbora za biotsko raznovrstnost v Alpah in znanstvenega odbora L'AltraMontagna. Napisala je številna besedila o podnebni krizi, okoljskih problemih in lokalnem razvoju.
Jezik: angleščina
15:15
Odmor
15:45 – 17:00
Poglobitveni Paneli 2. Krog
5 Med poplavo in sušo: Kako se kmetijstvo loteva težav z vodo (de, fr, it, sl)
Rast rastlin, živinoreja, kakovost tal: kmetijstvo je močno odvisno od vode. Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij, nerednih padavin in družbenih sprememb v Alpah je to področje vse bolj obremenjeno. Kako se s temi izzivi spopadajo kmetje_ice? V okviru tega panela bodo udeleženci_ke prisluhnili trem prispevkom na to temo, nato pa bo sledila razprava o trajnostnih strategijah prilagajanja.
Ponovno odkrivanje namakanja pobočij in gorskih vodnih napeljav
Tradicionalni namakalni sistemi, kot sta kapljično namakanje pobočij in uporaba gorskih vodnih napeljav, so del Unescove kulturne dediščine in odražajo znanje o upravljanju lokalnih virov. Karina Liechti, vodja projekta pri Švicarski fundaciji za ohranjanje krajine, bo predstavila, kako družbene in podnebne spremembe ogrožajo te tradicije, in razpravljala o možnih načinih ukrepanja.
Alpsko kmetijstvo v spreminjajočem se podnebju
Tudi gorska območja vse pogosteje trpijo zaradi obdobij suše in obilnih padavin. Kako se lahko na to odzove alpsko gospodarstvo? Daniel Mettler iz neodvisnega svetovalnega centra za švicarsko kmetijstvo in živilsko industrijo AGRIDEA bo predstavil praktične rešitve za oskrbo z vodo v gorah. Osvetlil bo tudi povezavo med kmetijsko politiko, alpskim kmetijstvom in prenosom znanja za trajnostne strategije prilagajanja.
Vodni krog na Kmetiji Vegerila
Ekološko kmetijstvo si prizadeva za uravnoteženo rabo vode, da bi ohranilo naravne vodne cikle in zaščitilo okolje. Tilen Praprotnik, soustanovitelj in vodja ekološke kmetije Kmetija Vegerila v Sloveniji, predstavi svojo kmetijo in način uporabe štirih ekosistemskih procesov - pretoka energije, kroženja mineralov, dinamike skupnosti in kroženja vode.
Daniel Mettler vodi skupino »Razvoj podeželja« v podjetju AGRIDEA in je odgovoren za kmetijstvo na gorskih območjih in zaščito čred. Upravlja različne specializirane spletne strani in digitalni portal znanja o kmetijstvu v Alpah. Odgovoren je tudi za izobraževanje in usposabljanje partnerjev_ic in deležnikov_ic na področju alpskega kmetijstva v Švici.
Karina Liechti je študirala geografijo na Univerzi v Bernu. Zdaj dela kot vodja projektov pri Švicarski fundaciji za ohranjanje krajine in kot raziskovalna asistentka na Centru za razvoj in okolje CDE na Univerzi v Bernu. Pri svojem delu se osredotoča na skupne dobrine, krajinske spremembe in procese družbene preobrazbe.
Tilen Praprotnik je soustanovitelj in vodja Kmetije Vegerila, majhne diverzificirane kmetije v severozahodni Sloveniji. Kmetija je ena od pionirjev regenerativnega kmetijstva in praktične agroekologije v državi. Je tudi ustanovni član EARA - Evropske zveze za regenerativno kmetijstvo.
Jezik: Na tem panelu bo zagotovljeno simultano tolmačenje iz nemščine v italijanščino, francoščino in slovenščino.
6 Ko primanjkuje vode: Zagotavljanje oskrbe z vodo v Alpah (en)
Manj padavin, taljenje ledenikov, taljenje večnega ledu: kaj podnebne spremembe pomenijo za planinske koče in njihovo okolico? Kako se spreminja oskrba z vodo v visokogorju? In kakšne ukrepe lahko sprejmemo za obvladovanje novih razmer? Na tem srečanju bo Švicarski alpski klub predstavil svojo študijo »Koče 2050«. Michael Ruhland bo spregovoril tudi o razmerah v severnih apnenčastih Alpah in vodiku kot viru energije prihodnosti. Udeleženci_ke bodo nato razpravljali o potrebnih prilagoditvah in strategijah rešitev.
Peter Spillmann, geolog, Dr. sc. nat. ETH-Zürich, dela kot praktični geolog v zasebni načrtovalski in svetovalni pisarni, od leta 2020 pa je član komisije za koče SAC.
Nuria Frey, magistrica geografije, je po večletnem delu v Južni in Srednji Ameriki pomagala ustanoviti Koordinacijski center za podnebje v kantonu Basel-Landschaft. Od leta 2024 je vodja oddelka za varstvo podnebja pri švicarskem alpskem klubu SAC (osrednja organizacija).
Michael Ruhland, diplomirani geograf, novinar in voditelj, je bil med letoma 2012 in 2024 urednik pri časopisu Süddeutsche Zeitung in glavni urednik revije Bergsteiger. Je avtor več poljudnoznanstvenih knjig, med katerimi je zadnja »Das Erbe der Alpen«. Trenutno pripravlja knjigo »The Water of the Alps«.
Jezik: angleščina
7 Od sive do modrozelene: kako stanovanjska soseska postane spužva (en)
Izhlapevanje, infiltracija, zakasnitev: načelo spužvastih mest temelji na ideji, da se deževnica na mestnih območjih shranjuje kot v spužvi in se le počasi ponovno sprošča. Zaradi podnebne krize so v Alpah vse pogostejši močni nalivi in vročinski dnevi. Kako lahko stanovanjsko sosesko preuredimo, da se prilagodi podnebnim razmeram po načelu spužvastih mest? Na posvetu bo predstavljen pregled različnih orodij, ki jih ponuja koncept spužvastega mesta. Udeleženci_ke v nadaljevanju razvijejo lastne rešitve za sosesko in razpravljajo o tem, kako jo lahko naredijo trajnostno in prilagojeno podnebju.
Tobias Baur je diplomirani krajinski arhitekt z več kot 20-letnim strokovnim znanjem na področju načrtovanja in izvajanja mednarodnih projektov »sponge city«. Več kot desetletje je živel in delal v Singapurju. Tri leta je bil profesor krajinskega oblikovanja na Univerzi uporabnih znanosti vzhodne Švice (OST), kjer se je specializiral za koncepte spužvastih mest ter revitalizacijo jezer in vodotokov.
Peter Marcus Bach je diplomirani gradbeni inženir z več kot desetletnim strokovnim znanjem na področju raziskav, modeliranja in izvajanja mednarodnih projektov »sponge city«. Od februarja 2025 dela samostojno na področju raziskav ter izvajanja mednarodnih in švicarskih projektov, s honorarnim mestom raziskovalnega asistenta na univerzi Monash v Avstraliji. Osredotoča se na večnamenske modro-zelene infrastrukture ter digitalna orodja in modeliranje v podporo načrtovanju spužvastih mest.
Jezik: angleščina
17:00
Zaključek dogodka
17:30
Odmor
18:30
do pribl. 22:00
Flying Dinner
Kosilo iz lokalnih jedi, ki jih bo pripravilo in dostavilo zunanje podjetje na podlagi svojega koncepta AckerKüche
Ekskurzije in delavnice
Sobota, 28. junij 2025
9:00
Jutranja kava ob prihodu
SAL Saal am Lindaplatz, Schaan
9:15
Pozdravni nagovor
CIPRA Interantional
09:30
Ekskurzije in delavnice
Ekskurzija 1: Žive vode – primorski koščaki, pisanci in kačji pastirji (de)
Kako žive so vode v Schaanu? Na tem zanimivem sprehodu bomo raziskovali habitate v potokih v Schaanu in njihovi okolici. V preteklosti so dolino Rena večkrat prizadele poplave. Zaradi tega so številne vodotoke izravnali in kanalizirali za zaščito pred poplavami. Vendar pa živali in rastline za svoj razvoj potrebujejo strukturno bogate vodne habitate. Udeleženci_ke se bodo seznanili s stanjem vodotokov v Schaanu, s tem, katera bitja so jih naselila in kakšne zahteve imajo do svojega življenjskega okolja.
Vodja ekskurzije: Rainer Kühnis, predsednik ribiškega društva in član upravnega odbora Botanično-zoološkega društva.
Zbirno mesto ob 9:00 pri dvorani SAL na trgu Lindaplatz.
Sprehod vključuje kratko vožnjo z avtobusom. Po prijavi boste prejeli brezplačno avtobusno vozovnico za ves dan in vse cone LieMobil. Sprehod je dolg približno 3,5 kilometra.
Jezik: nemščina
Exkursion 2: Od neprepustnega v prepustno: Kako Schaan postane spužvasto mesto (en)
Schaan je bila nekoč kmečka vas z majhnimi naselji, sadovnjaki, travniki in odprtimi potoki. Z naraščanjem števila prebivalcev so zelene površine vse bolj popuščale zapečatenim površinam. Podnebne spremembe in pomanjkanje površin za infiltracijo danes predstavljajo izziv tudi za Schaan. Leta 2019 se je občina odločila, da bo preprečila ta razvoj in Schaan naredila bolj odporen na podnebne spremembe. Toda kaj to konkretno pomeni? Kje obstajajo možnosti za izboljšave? In kako je mogoče načelo spužvastega mesta uporabiti v Schaanu?
Društvo ELF bo na zanimivem sprehodu po Schaanu pokazalo, kako se je spremenil življenjski prostor v občini. Udeleženci_ke bodo vabljeni, da s svojimi pametnimi telefoni dokumentirajo področja, ki jih je treba optimizirati. Nato bo Peter Marcus Bach predstavil zbirko orodij sponge city - praktične rešitve za urbanistično oblikovanje, s posebnim poudarkom na vodi. Udeleženci bodo na zemljevidu Schaana označili možna področja za izboljšave in razvili ideje za trajnostno, bolj prepustno zasnovo občine. Dogodek se bo zaključil z okroglo mizo, v kateri bosta sodelovala strokovnjak za spužvasta mesta Peter Marcus Bach in krajinski arhitekt Peter Vogt.
Arhitekt Luis Hilti in zgodovinar Toni Büchel z društvom Verein ELF od leta 2019 ustvarjata prostore za vključevanje prebivalstva v vprašanja o prihodnosti. V konstruktivnih, ustvarjalnih in odprtih formatih skupaj razpravljajo o možnih scenarijih in oblikujejo vizije življenjskega prostora prihodnosti, ki vzbujajo apetit po prihodnosti in njenem aktivnem sooblikovanju.
Zbirno mesto ob 9.00 pri dvorani SAL na trgu Lindaplatz.
Jezik: angleščina
Exkursion 3: Voda za smučišča in naravo: konflikti in rešitve v gorski regiji Lihtenštajna (de, fr, it, sl)
Reke, potoki in jezera niso le priljubljene pohodniške destinacije, temveč tudi naravna doživetja in viri rekreacije. Oskrbujejo koče in Alpe s pitno vodo, polnijo termalna kopališča in napajajo snežne topove - brez vode si turizma preprosto ne bi mogli predstavljati. Kako se razmere v turističnih destinacijah spreminjajo zaradi podnebnih sprememb? Kako turizem vpliva na rabo in kakovost vode? Koliko vode ostane za naravo?
Ekskurzija nas bo popeljala v Malbun, priljubljeno poletno in zimsko turistično destinacijo v gorskem svetu Lihtenštajna. Robert Büchel iz podjetja Bergbahnen Malbun AG in Elias Kindle iz Lihtenštajnskega društva za varstvo okolja bosta pokazala, kako pomembna je voda kot vir za turizem in naravo. Razpravljala bosta o konfliktih in težavah, ki jih je mogoče pričakovati v prihodnosti.
Zbirno mesto ob 9.00 pri dvorani SAL na trgu Lindaplatz.
Jezik: Na tej ekskurziji bo zagotovljeno simultano tolmačenje iz nemščine v italijanščino, francoščino in slovenščino.
Film in informativno predavanje: Gasilec žeje iz vodne pipe: Kako zdrava je naša pitna voda? (de)
Čista pitna voda je v Lihtenštajnu skoraj samoumevna. Toda kako voda dejansko pride do pipe? Ali je res tako čista in zdrava? In kaj odpadna voda razkriva o našem zdravju?
Dokumentarni film »Oskrba z vodo v Lihtenštajnu« se ukvarja prav s temi vprašanji. Po projekciji se bodo udeleženci_ke o pitni vodi v Lihtenštajnu pogovarjali s Fabian Büchel ali Markus Biedermann iz Vodovodne službe občine Schaan in Susanne Meier iz Urada za nadzor hrane in veterinarske storitve. Med degustacijo vode iz vodovoda iz različnih občin se bo treba odločiti: Katera ima najboljši okus?
V drugem delu bo Monika Büchel-Marxer z Ministrstva za družbo in kulturo, Oddelka za zdravje, razložila, katere bolezni se lahko prenašajo z vodo in kako se lahko pred njimi zaščitimo. Biologinja bo predstavila tudi, kako poteka spremljanje nalezljivih bolezni, kot je Covid-19, v odpadnih vodah.
Zbirno mesto ob 9.00 pri dvorani SAL na trgu Lindaplatz.
Jezik: nemščina
Bralna urica za najmlajše: O morskih deklicah, kačjih pastirjih in žabah (de)
Ribniki so živahni in čarobni kraji. In če si jih dobro ogledate, boste morda odkrili ... morsko deklico - prav takšno kot Lily! Lily skrbi, da se vse živali v ribniku počutijo varne. Toda nekega dne se razbesni silovita nevihta in povzroči pravo zmešnjavo. Kako lahko Lily poskrbi, da bo ribnik spet varen dom za vse?
Otroci, stari 4 leta in več bodo v spremstvu odraslih vabljeni na branje v Walserbünt v Schaanu. Julia van Steijn iz knjigarne Omni bo brala iz knjige »Lily in čarobnost srca«. Po koncu bo sledilo še veliko zanimivosti: Katere živali živijo v vodi in katere na obali? Kaj potrebujejo te živali za varen dom? Kaj lahko odkrijemo pod mikroskopom?
Zbirno mesto ob 9.00 pri dvorani SAL na trgu Lindaplatz.
V primeru slabega vremena bo dogodek potekal znotraj.
Jezik: nemščina
